Rubin

Rubin
Kristal rubina
Splošno
Kategorija	IV. Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	Aluminijev oksid s primesmi kroma, Al2O3:Cr
Lastnosti
Barva	Rdeča, rjavkasto rdeča, škrlatno rdeča ali rožnato rdeča
Kristalni habit	Odvisen od nahajališča; zaključene ploščate heksagonalne prizme
Kristalni sistem	Trigonalni (heksagonalno skalenoedrični), oznaka (3 2/m), prostorska skupina R-3c
Razkolnost	Brez razkola
Lom	Neraven ali školjkast
Trdota	9,0
Sijaj	Steklast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren
Specifična teža	4,0
Lomni količnik	nω=1,768 - 1,772 nε=1,760 - 1,763
Dvolomnost	0,008
Pleohroizem	Oranžno rdeč, škrlatno rdeč
Ultravijolična fluorescenca	Rdeča
Tališče	2044 °C
Topnost	Netopen
Glavne vrste
Safir	vse barve razen rdeče
Korund	različne barve
Smaragd	različne barve, najpogosteje zelena

Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen. Je različek korunda, največkrat pa se pojavlja v škrlatni ali svetlo rožnato rdeči barvi, od koder izvira tudi njegovo ime. To namreč izhaja iz latinske besede ruber, ki pomeni rdeče. Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.

Rubini običajno tvorijo kristale v obliki šeststrane prizme. Zelo redki so zvezdasti rubini, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec in prelivajo barve. Najpomembnejša nahajališča rubinov so Mjanmar, Šrilanka in Tajska, pojavljajo pa se tudi v ZDA, Avstraliji, Grenlandiji in ponekod v Afriki.

Najbolj cenjeni so rubini, ki jim zaradi svoje barve pravijo golobja kri in jih je moč najti samo v Mjanmarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rubin.

• diamant
• safir
• smaragd