Mihranidi
Mihranidi ali Mehranidi (srednjeperzijsko 𐭬𐭨𐭥𐭠𐭭) so bili vodilna iranska plemiška rodbina (šahrdārān), ena od sedmih velikih iranskih rodbin Sasanidskega cesarstva, ki so trdile, da so potomke Arsakidske dinastije.[1] Veji Mihranidske rodbine sta vladali v Kavkaški Albaniji in Kartliju.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Mihranidi so prvič omenjeni sredi 3. stoletja v trojezičnem napisu na Zoroastrovi kaabi, ki se nanaša na politične, vojaške in verske dejavnosti Šapurja I., drugega sasanidskega kralja Irana. Družina je imela celo sasanidsko obdobkje položaj dednih "mejnih grofov" Reja. Več članov družine je služilo kot generali v rimsko-perzijskih vojnah, v katerih so v grških virih omenjeni preprosto kot Mihran ali Μιρράνης, mirranēs. Prokopij je v svoji Zgodovini vojn menil, da je Mihran naslov, enakovreden generalu.[3][4]
Med pomembnimi generali iz mihranskega klana so bili: Peroz, perzijski vrhovni poveljnik med atanazijsko vojno[5] in v bitki pri Dari,[6] Golon Mihran, ki se je vojskoval proti Bizantincem v Armeniji,[7] Bahram Čobin,[8] ki je vodil državni udar proti Kozravu II. in na kratko uzurpiral prestol (590–591),[9] in Šarvaraz, poveljnik v zadnji rimsko-perzijski vojni in uzurpator.
V 4. stoletju so veje te družine pridobile krone treh kavkaških držav: Iberije (Hozroidi), Gogarene in Kavkaške Albanije/Gardmana (Mihranidi).[10]
Mnogo kasneje je Samanidska dinastija, ki je v 9. in 10. stoletju vladala v večini Irana, trdila, da je potomka Bahrama Čobina,[11][12][13][14] se pravi Mihranidov. Verodostojnost te trditve je nejasna.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Yarshater (1968), str. xlii.
- ↑ Yarshater (1968), str. lviii.
- ↑ Procopius. History of the Wars: The Persian War, I.13.16.
- ↑ Dodgeon, Greatrex, Lieu (1991), str. xx.
- ↑ Procopius. The Buildings, II.2.19.
- ↑ Procopius. History of the Wars: The Persian War, I.13–14.
- ↑ Dodgeon, Greatrex, Lieu (1991), str. 149–150.
- ↑ Yarshater (1968), str. 163.
- ↑ A.Sh. Shahbazi. Bahrām. Arhivirano 15. decembra 2007 na the Wayback Machine. Encyclopædia Iranica Online Edition. Pridobljeno 15. oktobra 2007.
- ↑ Toumanoff, Cyril. "Introduction to Christian Caucasian History, II: States and Dynasties of the Formative Period". Traditio 17 (1961): 38.
- ↑ Britannica. The Samanids.
- ↑ Kamoliddin, Shamsiddin S. "To the Question of the Origin of the Samanids". Transoxiana: Journal Libre de Estudios Orientales.
- ↑ Badi Badiozamani, Ghazal Badiozamani. Iran and America: Re-Kind[l]ing a Love Lost. str. 123.
- ↑ Narshakhi. History of Bukhara. Chapter XXIV, str 79.
Vira
[uredi | uredi kodo]- Dodgeon, Michael H.; Greatrex, Geoffrey; Lieu, Samuel N. C. (2002). The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226–363 AD). Routledge. ISBN 0-415-00342-3.
- Yarshater, Ehsan (1968). The Cambridge History of Iran, Vol. 3 : The Seleucid, Parthian, and Sasanian periods. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-20092-9.