Makso Cotič

Makso Cotič
Makso Cotič
Rojstvo	7. december 1854; Vipava
Smrt	12. september 1930 (75 let); Maribor
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija; SHS; Cislajtanija
Poklic	novinar, urednik, prevajalec, narodni buditelj
Poznan po	prevajalec in narodni delavec

Makso Cotič, slovenski časnikar, prevajalec in narodni delavec, * 7. december 1854, Vipava, † 12. september 1930, Maribor.

Življenje in delo

Po končani ljudski šoli v domačem kraju je nekaj let obiskoval realko v Gorici. Kmalu je začel pošiljati prispevke v različne časopise: Rogač (1887—1888), Juri s pušo. V letih 1890−1927 je sodeloval v uredništvu Edinosti v Trstu, več let kot glavni oziroma odgovorni urednik. V Edinosti je objavil številne prevode iz hrvaščine, zlasti A. Šenoe (1902, 1904-1906) in Gjalskega s pravim imenom Ljubo Babić^[1] (1906) ter dopisoval v druge slovenske časopise in praško nemško Politiko. Več let je bil tajnik tržaškega društva Edinost, starosta tržaškega Sokola, tajnik Delavskega podpornega društva in v letih 1904−1907 predsednik pevskega društva Kolo iz Trsta.^[2]

Viri

↑ Enciklopedija leksikonografskog zavoda. (1958). Knjiga 3. Zagreb: Jugoslovenski leksikonografski zavod
↑ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Makso Cotič.

»Cotič Makso«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

Ta članek o novinarju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Enciklopedija leksikonografskog zavoda. (1958). Knjiga 3. Zagreb: Jugoslovenski leksikonografski zavod

[2] Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.

[1]

[2]