Kristina Brenk

Kristina Brenk
Rojstvo	22. oktober 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) Horjul
Smrt	20. november 2009({{padleft:2009|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (98 let) Ljubljana
Poklic	pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka, urednica, otroška pisateljica
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija

Kristina Brenk (tudi Kristina Brenkova), rojena Vrhovec, slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica, * 22. oktober 1911, Horjul, † 20. november 2009, Ljubljana.

Rodila se je v kmečki družini očetu Matiji in materi Frančiški (rojena Stanonik). Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje nadaljevala v Mariboru, končala je meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, v letih 1949−1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko. Njen mož je bil filmski zgodovinar in pedagog France Brenk. Njun sin je psiholog Klas Matija Brenk.

V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski časopis. Pred drugo svetovno vojno je objavljala v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Po vojni je objavljala v mladinskih revijah Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Akademski glas, Naš rod, Gruda in na radiu ter v knjižnih izdajah. Prvi prevod Burka o jezičnem dohtarju je objavila leta 1935 skupaj z Emilom Smaskom. Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960. Slovenska mladinska književnost je po njeni zaslugi postala predmet literarne vede in predmet poučevanja na fakultetah v Sloveniji.^{[navedi vir]} Snov za svoja dela je jemala iz spominov na otroštvo in dom, NOB ter iz ljudskega izročila. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov). Leta 2001 je izšla antologija kratke proze Obdarovanja. ^[1]

V spominskih črticah piše o NOB, svojem življenju v Horjulu, življenju matere samohranilke, družinskem življenju po drugi svetovni vojni ter o srečanjih s pisatelji, pesniki, ilustratorji in mladimi bralci. Predvsem gre za avtobiografsko snov, kjer je otrok v središču.

• Prva domovina, 1973 (COBISS)
• Hoja za bralci, 1980 (COBISS)
• Moja dolina, 1996 (COBISS)

• Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1972 (COBISS)
• Srebrna račka, zlata račka, 1975 (COBISS)
• Dobri sovražnikov pes, 1980 (COBISS)
• Babica v cirkusu, 1982 (COBISS)
• Prigode koze Kunigunde, 1984 (COBISS).

• Prišel je velikanski lev, 2008 (COBISS)
• Čenča Marenča, 1976
• Kako šteje Čenča Marenča, 1976

• Mačeha in pastorka, 1951 (COBISS)
• Čarobna paličica, 1958 (COBISS)
• Modra vrtnica za princesko, 1963 (COBISS)

Astrid Lindgren: Pika Nogavička, 1958 (COBISS), Bratec Kljukec s strehe, 1966 (COBISS), Felix Salten: Bambi, 1970 (COBISS), Eduard Petiška: Stare grške bajke, 1992 (COBISS), Harriet Beecher-Stowe: Koča strica Toma (COBISS), Nemška ljudska pravljica: Lonček balonček, 1983 (COBISS), Fred Rodrian: Jelen Jarko, 1986 (COBISS), Ruska ljudska povest: Kdo bo izpulil repo, 1986 (COBISS), Indijanska ljudska pravljica: Lisica in drozg, 1990 (COBISS)

• 1964 - plaketa Mlado pokolenje - Beograd
• 1966 - zlata plaketa za literarno ustvarjanje
• 1970 - bronasta medalja za delo in slikanice - Leipzig
• 1972 - Levstikova nagrada za knjigo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
• 1974 - Kurirčkov kipec
• 1982 - Trubarjeva plaketa
• 1984 - priznanje krajevne skupnosti Horjul
• 1997 - častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu
• 1999 - Levstikova nagrada za življenjsko delo
• 2000 - uvrstitev na častno listo IBBY za knjigo Moja dolina
• 2001 - naziv častna občanka občine Horjul
• 2007 - naziv častna meščanka Ljubljane^{[mrtva povezava]}

• Igor Saksida: Petdeset zlatnikov. Tržič: založba Učila, 1998. (COBISS)
• Obdarovanja: simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Brenkove. Ljubljana: Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, 2011. (COBISS)
• Marjeta Žebovec: Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do leta 1919. Ljubljana: Karantanija, 2006. (COBISS)

• seznam slovenskih pisateljev
• seznam dobitnikov Levstikove nagrade
• seznam slovenskih mladinskih pisateljev
• seznam slovenskih mladinskih avtorjev
• seznam častnih meščanov Ljubljane
• seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Kristina Brenk

• Kristina Brenkova v Knjižnici Bežigrad, Mestna knjižnica Bežigrad Arhivirano 2012-03-24 na Wayback Machine.
• Kamenčki v mozaiku življenja Kristine Brenkove, Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin Arhivirano 2015-05-01 na Wayback Machine.
• Kristina Brenkova, Mladinska knjiga Arhivirano 2012-03-16 na Wayback Machine.
• Slovo prve dame mladinske književnosti. Dnevnik - Novice (24. 11. 2009)
• Kristina Brenkova, Založba Sanje Arhivirano 2016-10-27 na Wayback Machine.
• Umrla vsestranska literarna ustvarjalka Kristina Brenkova. Siol - kultura (23. 11. 2009)
• Kristina Vrhovec – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
• Kristina Brenk – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
• Geopedia.si: Grob Kristine Brenk na Žalah
• Diplomske naloge na temo Kristina Brenkova^{[mrtva povezava]}

Portal:Literatura