Glem
Glem | |
|---|---|
 | |
  Glem Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°29′18.51″N 13°47′0.89″E / 45.4884750°N 13.7835806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 1,77 km2 |
| Nadm. višina | 302 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 64 |
| • Gostota | 36 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6273 Marezige |
| Zemljevidi | |
Glem - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 1526 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 1. avgust 1987 |
Glem je vaško naselje v Slovenski Istri,[3] ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Opis naselja
[uredi | uredi kodo]Glem je višinsko dokaj razdeljena vas v južnem delu Šavrinskega gričevja, z gručastim jedrom na razmeroma strmem jugovzhodnem pobočju slemena Glenšine (350 m), ki se spušča v dolino Rokave. Na slemenu je zaselek Škljevec.
Današnje gručasto naselje je predvidoma nastalo v 15. stoletju in ima številne značilnosti istrske ruralne arhitekture, kot so obzidana ognjišča, vodnjaki in pergole. Iz kamna grajene starejše hiše imajo majhna okna, posebej slikoviti so nekateri obnovljeni dimniki.
Glemski stolp
[uredi | uredi kodo]
Glem je danes znan predvsem po svojem stolpu na robu vasi, ki naj po nekaterih virih bil del večjega beneškega obrambnega kompleksa, po drugih pa naj bi bil iz obdobja francoske zasedbe.[4] Ko je minilo obdobje vojaške nevarnosti in stalne pripravljenosti, so tovrstni zgodovinski objekti največkrat propadli, zaradi nevzdrževanja, le ponekod se gre lastnikom zahvaliti za obnovo starih, potencialov polnih stavb, da se niso spremenili v kup kamenja. Tudi glemski stolp je bil še pred nekaj leti le ostanek ruševin, vendar je bil s prenovo ponovno obujen v življenje in naselju daje nov izgled, hkrati pa pomeni potencial za razvoj dejavnosti, ki bodo pripomogle k ureditvi in razvoju naselja ter tudi njegove turistične ponudbe.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]
Podružnična cerkev v središču naselja je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Izven višje ležečega zaselka Škrljevec stoji na pokopališču cerkev sv. Nazarija. Obe od 1. januarja 2018 spadata pod Župnija Marezige.[5]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1526«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik (1996). Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, DZS. str. 105. COBISS 63657728. ISBN 86-341-1719-7.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper« (PDF). Pridobljeno 15. maja 2017.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik (1996). Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, DZS. COBISS 63657728. ISBN 86-341-1719-7.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
