Galicija, Koroška

Galicija Gallizien
Občina
Grb
Galicija Geografska lega v Avstriji
46°33′25″N 14°30′28″E / 46.55694°N 14.50778°E / 46.55694; 14.50778
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Politični okraj	Velikovec
Upravljanje
• Župan	Rudolf Tomaschitz-Türk
Površina [1]
• Skupno	46,8 km2
Nadm. višina	436 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)[2]
• Skupno	1.793
• Gostota	38 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	9132
Omrežna skupina	0 42 21
Avtomobilska oznaka	VK
Št. občine	20806
Spletna stran	www.gallizien.at

Galicija (nemško Gallizien) je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Občina Galicija se nahaja na Južnem Koroškem na meji med Rožem in Podjuno. Občina se razteza med Dravo in Obirjem v Karavankah na nadmorski višini 390 m. (ob Dravi severno od Mohlič) ter 2139 na vrhu (Ojstrca. Skozi občino teče reka Bela, ki tvoji mejo med Rožem in Podjuno.

	Žrelec	Žrelec	Škocjan v Podjuni
	Šmarjeta v Rožu		Žitara vas
		Galicija
	Sele

Občina je sestavljena iz 6 katastrskih občin: Bela, Encelna vas, Galicija, Klanče, Mohliče in Obrije. V občini je 20 vasi in zaselkov:

Zgodovina naselitve področja sega nazaj najmanj v dobo rimskega imperija. Leta 1931 so odkrili v bližini Mohlič rimsko vilo ter rimsko naselje, ki sta bili povezani preko ceste z obrambno utrdbo na 653 m visoki Kamni gori. 6. stoletja pride do naselitve Slovanov oz. Karantancev ter do ustanovitve države Karantanije. Sledove te zgodnje neprekinjene naselitvene, pravne in jezikovne kontinuitete najdemo v številnih slovenskih krajevnih imenih (Dolilnče, Goriče, Klanče). Začetek 12. stoletja so zgradili gospodje iz Rebrce na severnem pobočju Obirja Podkanjski grad. Med velikim potresom leta 1348, ko se je zrušila gora Dobrač, je bil tudi uničen grad, ki je od tedaj ruševina. Vojvoda Henrik IV. Koroški plemič iz rodbine Spanheimov je podaril okolico Mohlič (predium quod Mochilich dicitur) šentpavelskemu samostanu. Celotno področje pa je spadalo od leta 811 naprej, enako kot vso južno Podravje na Koroškem Oglejskemu patriarhatu. Avguštinci iz samostana v Dobrli vasi so zgradili lastno cerkev posvečeno svetemu Jakobu starejšemu. Prvotno so imenovali cerkev „Podkanjska cerkev“ ali „cerkev ob Beli“. Od 15. naprej pa je kraj prevzel ime Galicija po romarskem središču Santiago de Compostela v Galicija, ki je posvečeno istemu svetniku.

Leta 1473 je prišlo do prvega od petih turških vpadov na Koroško. Z Mohliškega polja so turške čete ropale in požigale stavbe v Podkrnosu in v Celovcu, na Celovškem polju, v Šentvidu ob Glini in v Trgu ter v okolici Vrbskega jezera. V Goričah spominja Mortincev križ oz. Mortičevo znamenje na veliko bitko s Turki 26. septembra 1473.^[3]

Do 16. stoletja so bile Mohliče pomembno cestno stičišče, saj so povezovale cesto čez Jezersko (še pred izgradnjo poti čez Ljubelj) z brodom čez Dravo. Šele leta 1836 je brod zamenjal leseni most z muto, t. i. Anin most.

Leta 1850 je bila ustanovljena občina Galicija, toda leta 1865 je bila priklučena katastralna občina Goriče občini Dobrla vas. Pomembno se je povečala občina leta 1944, ko so ji priključili Mohliče in Belo.

Proti koncu 19. stoletja in začetka 20. stoletja je Galicija bila še globoko slovenska in ljudje nemščine komaj da so znali, če so jo sploh. Organizirano društveno življenje se razcveti v celi okolici in tako pride leta 1888 do ustanovitve podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD) v Apačah, za Pribljo vas in okolico 1890 , leta 1908 pa v Šmarjeti v Rožu. Leta 1907 se pa ustanovi Katoliško slovensko izobraževalno društvo Trta v Žitari vasi. Istočasno se goji visoko pevsko kulturo v cerkvenih zborih, ki postanejo tako važni dejavniki jezikovne kulture. Kdor je pel, je znal lepo pismeno slovenščino.

Vso človeško civilizacijo zanikajoče nasilje, ki je bilo uprto proti Slovencem, se je stopnjevalo z začetkom prve svetovne vojne in vse skozi Prvo avstrijsko republiko. Vrhunec tega nasilja je predstavljalo na dolgo roko načrtovana deportacija^{[4] [5]} nad tisoč Slovencev s cele takrat še povsem slovenske Južne Koroške s ciljem terorja in ropanja^[6] 14. aprila 1942. Takrat je prišlo do širšega partizanskega organiziranega vojaškega upora po celotnem ozemlju.^[7] V tem so Robeže pisale širšo evropsko zgodovino, saj je bila v Robežah prva uspešna partizanska vojaška akcija na ozemlju celotnega tedanjega nemškega rajha. 16. avgusta 1942 so SS-ovci napadli slovensko partizansko enoto v Robežah, ki je bila tako presenečena, da se je najprej komaj umaknila v gozd, brez da bi lahko rešila svoje orožje. Zato so partizani tem bolj prestrašili SS-ovce, saj so v protinapadu le s kamni šli na SS-ovce in jih tako pognali v beg. Ob tem pa sta padla dva partizana in nekoliko več SS-ovcev. Ta prva in zmagovita bitka je bila ključna, saj je dala zatrtim upanje in celotnemu uporu potreben navdih za nadaljnjo borbo.^[8]

Galicija spada pod Podjunsko narečje ^[9], ki je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino^[10]. Značilno je tudi, da Galicija spada v podjunski dekanat Dobrla vas .

Po ljudskem štetju 2001 ima občina 1.825 prebivalcev, 97,8 % avstrijskih državljanov in 1,2 % nemških državljanov. Po javnih statistiki se prišteje k slovenski narodnosti (Koroški Slovenci.) oz. uporablja slovenščino 8,5 % prebivalcev. Župnija, ki je bila do prve republike slovenska je sedaj dvojezična. 92,2% je katoličanov, 1,8% evangeličanov in 4,2 % je brez veroizpovedi.

• Župnijska cerkev Sv. Jakob starejši v Galiciji – V njj je kip Marije iz. Leti 1425/30
• Župnijska cerkev Sv. Pavel in župnijšče v Mohličah
• Podkanjski slap z višino 54 m (pod Obirjem)
• Grad Mohliče

Leta 1958 je bilo zgrajena akumulacijska elektrarna ob Borovnici, leta 1981 pa pretočna elektrarna „Anin most“ na Dravi.

Cesta skozi Rož povezuje občino v vzhodno-zahodni smeri s Šmarjeto v Rožu in z Železno Kaplo. Iz Galicije pelje tudi cesta v severno smer v Grabštanj .

V občinskem svetu so zastopane vse koroške stranke. Socialdemokrati imajo neposredno izvoljenega župana Rudolfa Tomaschitz-Türka. Zastopanost stran po mandatih: 6 socialdemokrati 4 ljudska stranka 4 liberalna stranka 1 Enotna lista^[11]

Modro-beli grb občine predstavlja vrh gore Obir ter Podkanjski slap. Jakobova školjka ter romarske palce spominjajo na Jakobovo pot oz. glavnega svetnika župnije oz. občine. Kronana srebrna kača stoji za neko domačo legendo.^[12]

• Wilhelm Deuer: Geschichte der Gemeinde Gallizien.
• B. Entner, A. Malle (Hg.): Pregon koroških Slovencev 1942, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Klagenfurt/Celovec 2012</ref>
• J. W. Schaschl (Hg.): Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942-1945, Historischer Überblick - Zeitzeugenerzählungen - Briefe und Dokumente. Klagenfurt/Celovec 2012.
• A. Malle: Widerstand unter den schwersten Bedingungen. Kärntner Slowenen im Widerstand. In: S. Karner, K. Duffek (Hg.): Widerstand in Österreich 1938–1945, Die Beiträge der Parlaments-Enquete 2005. Graz, Wien: Verein zur Förderung d. Forschung von Folgen nach Konflikten u. Kriegen. 111–123.
• Štefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Celovec 1979 (ponatis);

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Galicija, Koroška