[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Avadži (otok)

Avadži
Domače ime:
淡路島 Awaji-shima
Satelitska slika otoka Avadži
Avadži se nahaja v Japonska
Avadži
Avadži
Lega na Japonskem
Geografija
LegaNotranje morje Seto
Koordinati34°23′N 134°50′E / 34.383°N 134.833°E / 34.383; 134.833
Površina592,17 km2
Dolžina53 km
Širina28 km
Najvišja nadm. višina606 m
Uprava
Japonska
PrefekturaHjogo
Demografija
Prebivalstvo129.000
Gostota265 preb./km2

Otok Avadži (淡路島, Awaji-shima) je otok v prefekturi Hjogo na Japonskem v vzhodnem delu Notranjega morja Seto med otokoma Honšu in Šikoku. Otok ima površino 592,17 kvadratnih kilometrov.[1] Je največji otok v celinskem morju Seto.

Kot tranzit med tema dvema otokoma Avadži prvotno pomeni 'pot do Ava',[2] zgodovinske province, ki meji na stran Šikoku preliva Naruto, ki je zdaj del prefekture Tokušima.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid otoka Avadži

Otok je ločen od Honšūja s prelivom Akaši in od Šikokuja s prelivom Naruto. Od 5. aprila 1998 je s Kobejem na otoku Honšū povezan z mostom Akaši-Kaikjo, drugim najdaljšim visečim mostom na svetu.[3] Od dokončanja je bila hitra cesta Kobe-Avadži-Naruto čez otok glavna vzhodna kopenska povezava med Honšūjem in šikokujem. V prelivu med Naruto, Tokušimo in Avadžijem se oblikujejo Naruto vrtinci.[4]

Otok prečka prelomnica Nodžima, ki je povzročila Veliki potres v Hanšinu leta 1995. Del preloma je bil zaščiten in spremenjen v muzej za ohranjanje prelomov Nodžima v spominskem parku potresa Hokudančo (北淡町震災記念公園), da bi prikazal, kako gibanje v tleh prečka ceste, žive meje in druge naprave. Zunaj tega zavarovanega območja je prelomna cona manj vidna.[5]

Spominski muzej mostu Onaruto (大鳴門橋記念館, Ōnarutokyō Kinenkan) in znanstveni muzej Uzušio (うずしお科学館, Uzushio Kagakukan) sta blizu Fukure.[6]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po šintoističnem mitu o stvarjenju je bil Avadži prvi izmed otokov ōjašima, rojen iz kamijev Izanagija in Izanami.[7] Avadži je predstavljal provinco med 7. in 19. stoletjem, provinco Avadži, in je bil del Nankaidō. Danes otok sestavljajo tri občine: Avadži, Sumoto in Minamiavadži.

Avadži Ningjō-Džōruri, več kot 500 let stara oblika tradicionalnega lutkovnega gledališča ali ningyō-jōruri, dnevno izvaja več predstav v dvorani Avadži Ningjō-Džōruri (人形浄瑠璃館) v Minamiavadžiju, prefektura Hjogo na jugu del otoka in je označen kot nematerialna kulturna dediščina Japonske. Lutke Avadži izvajajo priljubljene tradicionalne drame, in izvirajo iz verskih obredov.[8]

Od leta 1830 je lokalni lončar Minpei začel proizvajati tisto, kar je bilo takrat znano kot posoda Avadži, znana tudi kot posoda Minpei.

Tadao Ando je zasnoval več struktur na otoku, med njimi vodni tempelj Hompuku-dži (本福寺)[9][10] in Avadži Jumebutai,[11][12] oba v Avadži, Hjōgo.

Leta 1995 je bil ta otok epicenter potresa v Kobeju, ki je ubil več kot 5502 ljudi. Potres je povzročil ogromno škodo okoli severnega dela otoka, kjer so opazili hud potres s seizmično intenziteto 7. Potres ima seizmično prelomnico, imenovano prelom Nodžima. Ta prelom je eden najbližjih prelomov epicentru in je bil leta 1998 razglašen za državni naravni spomenik.

Občine

[uredi | uredi kodo]

Na otoku Avadži so 3 občine: Avadži, Sumoto in Minamiavadži. So del prefekture Hjōgo.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 本州の島面積 Arhivirano 2008-12-29 na Wayback Machine. (Honshū no Shima Menseki) (Retrieved on July 4, 2009)
  2. Martin Bermudez. »Geophysical and Seismic Analysis: Of Two Architectural Wonders«. Geolabs-Hawaii Hillside Design Laboratory at the University of Hawaii School of Architecture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.
  3. James D. Cooper (Julij–avgust 1998). »World's Longest Suspension Bridge Opens in Japan«. U.S. Department of Transportation. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2008. Pridobljeno 22. marca 2008.
  4. Keene, Donald (6. oktober 1985). »Afloat on Japan's Inland Sea«. The New York Times Magazine.
  5. Chiu, Yu-Tzu (28. december 2000). »What has Japan done since the Kobe earthquake?«. Taipei Times. Pridobljeno 4. maja 2009.
  6. »Awaji Island and Shodo Island« (PDF). Japan National Tourist Organization. 2001. Pridobljeno 22. marca 2008.
  7. Genji Shibukawa. »Japanese Creation Myth«. Tales from the Kojiki. Harcourt Brace Custom Publishing. Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2008. Pridobljeno 22. marca 2008.
  8. Hiroko Yamamoto. »Awaji Ningyo Joruri«. Asia-Pacific Database. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2008. Pridobljeno 22. marca 2008.
  9. Flores Zanchi (september 2002). »Tadao Ando, Water Temple, Hompuki, Japan, 1989-1991«. Floornature. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2012. Pridobljeno 22. marca 2008.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. »Water Temple – ARCHITECTURE OF NOTE – Hompukuji«. Via Travel Design. Pridobljeno 22. marca 2008.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  11. Kari Silloway (2004). »Awaji Yumebutai, Hyōgo, Japan«. Galinsky. Pridobljeno 22. marca 2008.
  12. »About Yumebutai«. Awaji Yumebutai The Westin Hotel and Resort and International Conference Center. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2017. Pridobljeno 23. marca 2008.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]