Acetonitril
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neurejene povezave. |
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
Acetonitril
| |
Druga imena
metilcianid; cianometan; ethyl nitrile; ethanenitrile; methanecarbonitrile
| |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
ECHA InfoCard | 100.000.760 |
PubChem CID
|
|
RTECS število |
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti | |
C2H3N | |
Molska masa | 41,05 g·mol−1 |
Videz | brezbarvna tekočina |
Gostota | 0.786 g/mL tekočina |
Tališče | −45 °C |
Vrelišče | 82 °C |
DA | |
Topnost | organska topila |
Kislost (pKa) | 25 |
Nevarnosti | |
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
vnetljivo, škodljivo |
R-stavki (zastarelo) | R11, R20/21/22, R36 |
S-stavki (zastarelo) | (S1/2), S16, S36/37 |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Plamenišče | 2 °C |
Sorodne snovi | |
Sorodno nitrili | propionitril, butironitril |
Sorodne snovi | acetilna kislina, acetamid, etilamin |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Acetonitril (tudi metilcianid; CH3CN) je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila. Nastaja tudi pri gorenju lesa in druge vegetacije. Je tekočina z vonjem podobnim etru.
Acetonitril je hlapno, zelo polarno topilo, ki se ga uporablja za ekstrakcijo maščobnih kislin ter živalskih in rastlinskih olj. Uporablja se ga v petrokemijski industriji za ekstrakcijsko destilacijo, ki temelji na selektivni mešljivosti organskih spojin. Uporaben je tudi kot topilo pri izdelavi umetnih vlaken ter pri izdelavi plastičnih vlitkov.
V laboratorijih je v široki rabi, kot visokozmogljivo topilo za pridobivanje DNA oligonukleotidov iz monomerov. Zaradi nizke viskoznosti in kemijske reaktivnosti je priljubljena izbira za tekočinsko kromatografijo.
Identifikacija snovi ali pripravka
[uredi | uredi kodo]Acetonitril je kemična spojina s kemično formulo CH3CN. Ta brezbarvna tekočina je najenostavnejši organski nitril. Največ se ga proizvede kot stranski produkt akrilonitrila. Uporablja se predvsem kot polarno topilo pri čiščenju butadiena. V laboratorijih se uporablja kot srednje polarno topilo, ki se meša z vodo in ima še vedno tekoče območje z elektro dipolnim momentom 3.84 D. Acetonitril je topen v širokem območju ionskih in nepolarnih spojin ter je uporaben kot mobilna faza v HPLC in LC-MS [1].
Proizvodnja
[uredi | uredi kodo]Acetonitril je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila.[2] Proizvodni trendi tako sledijo proizvodnji akrilonitrila. Acetonitril je mogoče proizvesti tudi z drugimi procesi, vendar le te od leta 2002 nimajo komercialnega pomena. Zanimiva metoda pridobivanja je z dehidracijo acetamida ali z hidracijo zmesi ogljikovega monoksida in amoniaka. Pomembnejši svetovni proizvajalci acetonitrila so: INEOS, DuPont, BioSolve BV, Carlo Erba Reagents, Panreac, and J.T. Baker Chemical. Leta 1992, so ZDA proizvedle 14,700 t acetonitrila.
- Pomanjkanje acetonitrila v letih 2008-2009
V začetku oktobra 2008, se je svetovna dobavljivost acetonitrila zelo zmanjšala zaradi zaustavitve kitajske proizvodnje, ki je takrat gostila olimpijske igre. Ravno v tem času je bila poškodovana ameriška tovarna v Teksasu med divjanjem orkana Ike.[3] Zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva se je proizvodnja akrilonitrila, ki se uporablja v proizvodnj akrilnih vlaken zmanjšala. Ker je acetonitril stranski produkt v proizvodnji akrilonitrila, se je posledično zmanjšala tudi njegova dobavljivost.[4] Globalno pomanjkanje acetonitrila se je nadaljevalo še v začeteku leta 2009.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Acetonitril se uporablja predvsem kot topilo pri čiščenju butadina v rafinerijah.
V široki rabi je pri proizvodnji baterij saj je zaradi svoje relativno visoke dielektrične konstante in sposobnosti raztapljanja elektrolitov zelo uporaben. Iz podobnih razlogov je zelo popularno topilo v ciklični voltametriji.
Zaradi nizke viskoznosti in kemijske reaktivnosti je priljubljena izbira za tekočinsko kromatografijo.
Acetonitril ima prevladujočo vlogo topila pri pridobivanju DNA oligonukleotidov iz monomerov. V industriji se uporablja kot topilo pri proizvodnji farmacevtskih in fotografskih filmov.
Sestava s podatki o nevarnih sestavinah
[uredi | uredi kodo]- Ugotovitve o nevarnih lastnostih
Acetonitril je le blago toksičen,[5] vendar lahko s pomočjo metabolizma proizvede vodikov cianid, ki je vzrok spodaj opisanih znakov zastrupitve.[6][7][8] Primeri zastrupitve z acetonitrilom so pri ljudeh (ali če smo bolj natančni zastrupitev s cianidom, ki je posledica kontakta z acetonitrilom) redki. Do zastrupitve pride z vdihavanjem, zaužitjem ali preko absorbcije skozi kožo.[7] Simptomi ki se po navadi pokažejo šele nekaj ur po kontaktu, vključujejo težave z dihanjem, upočasnjen srčni utrip, vrtoglavico ter bruhanje: krči ter koma nastopijo le v izjemnih primerih, kjer sledi smrt zaradi zadušitve. Zdravljenje je enako kot pri zastrupitvi s cianidom, in sicer s kisikom, natrijevim nitritom in natrijevim tiosulfatom.[7]
V uporabi je bil kot sestavina odstranjevalcev laka za nohte, kjer je kljub blagi toksičnosti zahteval vsaj dva znana primera zastrupitve otrok od tega enega s smrtnim izidom.[9] Aceton in etil acetat sta bolj pogosta ter bolj varna za domačo rabo. Acetonitril je z marcem 2002 prepovedana substanca v kozmetični industriji na območju EU.[10]
Ukrepi za prvo pomoč
[uredi | uredi kodo]- Vdihovanje
Vdihovanje povzroča pekoče grlo, slabost, bolečine v trebuhu, oteženo dihanje, krče in nezavest. Manifestacija simptomov lahko nastopi z zakasnitvijo. Prostore v katerih se dela z acetonitrilom je treba zračiti in za dihanje uporabljati dihalno masko. V primeru, da pridemo v stik z njim je treba čim prej priti na sveži zrak, počivati in takoj poiskati zdravniško pomoč.
- Zaužitje
Snov ni užitna. Med delom z acetonitrilom ne jesti, piti ali kaditi. V primeru zaužitja sprati usta ter sprožiti bruhanje (SAMO PRI OSEBAH, KI SO PRI ZAVESTI!). Piti veliko vode in poiskati zdravniško pomoč.
- Stik s kožo in očmi
Acetonitril ob stiku s kožo povzroča rdečico, ob stiku z očmi pa rdečico in bolečino. Pri delu z njim moramo uporabljati zaščitne rokavice, ščit za obraz in dihalno masko. V primeru nesreče je treba odstraniti kontaminirana oblačila ter sprati kožo z veliko vode. Ob kontaktu z očmi je treba izdatno, večminutno izpiranje z vodo ter zdravniška pomoč.
Ukrepi ob požaru
[uredi | uredi kodo]- Posebne nevarnosti
Acetonitril je zelo vnetljiv. Pri gorenju oddaja jedke in strupene hlape. Ob požaru je treba posode z acetonitrilom hladiti z razpršeno vodo. Mešanica hlapov in zraka je eksplozivna. Obstaja velika verjetnost požara ali eksplozije ob prisotnosti oksidantov.
- Primerna sredstva za gašenje
Pri gašenju je treba uporabiti peno (odporno na alkohol), prah ali ogljikov dioksid.
- Posebna zaščitna oprema za gasilce
Nepropustna zaščtina obleka, zaščitne rokavice in dihalna maska.
Ukrepi ob nezgodnih izpustih
[uredi | uredi kodo]- Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi
Ob delu z acetonitrilom je treba nositi zaščitna oblačila, očala/vizir, rokavice in dihalni aparat.
- Ekološki zaščitni ukrepi ob izlivu so
Prezračevanje, odstranitev vseh potencialnih virov vžiga. Izlito tekočino je treba zbrati in zapreti v neprepustne posode. Preostalo tekočino je treba odstraniti s pomočjo suhega peska ali kakega drugega inertnega absorbenta ter shraniti na za to posebej pripravljeno mesto. Nikoli ne izpirati direktno v kanalizacijo. Pri intervenciji je nujna uporaba zaščitne opreme z dihalnim aparatom.
Fizikalne in kemijske lastnosti
[uredi | uredi kodo]Vrelišče doseže pri 82 °C in tališče pri -46 °C. Temparatura samovžiga je pri 524 °C. Zaradi mešanja z zrakom nastane eksplozivna zmes; njene mejne vrednosti so: spodnja: 3% vol - zgornja 16% vol.
Toksikološki podatki
[uredi | uredi kodo]Pri kratkotrajni izpostavljenosti povzroča draženje oči, kože in dihal. Acetonitril lahko uniči celično dihanje, kar povzroča krče in odpoved respiratornega sistema. Učinki zastrupitve lahko nastopijo z zakasnitvijo. Zdravniška oskrba in opazovanje sta nujna.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »LCMS Acetonitrile«. ProteoChem. Pridobljeno 11. maja 2010.
- ↑ Peter Pollak, Gérard Romeder, Ferdinand Hagedorn, Heinz-Peter Gelbke "Nitriles" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, 2002: Weinheim. DOI: 10.1002/14356007.a17_363
- ↑ Lowe, Derek (2009), The Great Acetonitrile Shortage, Corante
- ↑ Chemical & Engineering News, 86(47), p. 27 November 24, 2008
- ↑ Institut National de Recherche et de Sécurité (INRS) (2004), Fiche toxicologique no 104 : Acétonitrile (PDF), Paris: INRS, ISBN 2-7389-1278-8, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. julija 2011, pridobljeno 17. junija 2010
- ↑ Spanish Ministry of Health (2002), Acetonitrile. Summary Risk Assessment Report (PDF), Ispra (VA), Italy: European Chemicals Bureau, Special Publication I.01.65
- ↑ 7,0 7,1 7,2 International Programme on Chemical Safety (1993), Environmental Health Criteria 154. Acetonitrile, Geneva: World Health Organization
- ↑ Greenberg, Mark (1999), Toxicological Review of Acetonitrile (PDF), Washington, D.C.: U.S. Environmental Protection Agency
- ↑ Caravati, EM; Litovitz, T (1988), »Pediatric cyanide intoxication and death from an acetonitrile-containing cosmetic«, J. Am. Med. Assoc., 260 (23): 3470–73, doi:10.1001/jama.260.23.3470, PMID 3062198
- ↑ Twenty-Fifth Commission Directive 2000/11/EC of 10 March 2000 adapting to technical progress Annex II to Council Directive 76/768/EEC on the approximation of laws of the Member States relating to cosmetic products. OJEC L65 of 2000-03-14, pp. 22–25.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- WebBook page for C2H3N
- International Chemical Safety Card 0088
- National Pollutant Inventory - Acetonitrile fact sheet
- NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards