Claudio Ranieri
Osebni podatki | |||
---|---|---|---|
Rojstvo |
20. oktober 1951[1] (73 let) Rim | ||
Višina | 182 cm | ||
Položaj | Branilec | ||
Članska kariera* | |||
Leta | Klub | Nastopi | (goli) |
1973–1974 | Roma | 6 | (0) |
1974–1982 | Catanzaro | 225 | (8) |
1982–1984 | Catania | 92 | (1) |
1984–1986 | Palermo | 40 | (0) |
Skupaj | 363 | (9) | |
Trenerska kariera | |||
1986–1987 | Lametini | ||
1987–1988 | Puteolana | ||
1988–1991 | Cagliari | ||
1991–1993 | Napoli | ||
1993–1997 | Fiorentina | ||
1997–1999 | Valencia | ||
1999–2000 | Atlético Madrid | ||
2000–2004 | Chelsea | ||
2004–2005 | Valencia | ||
2007 | Parma | ||
2007–2009 | Juventus | ||
2009–2011 | Roma | ||
2011–2012 | Internazionale | ||
2012– 2014 | Monaco | ||
2014 | Grčija | ||
2015–2017 | Leicester City | ||
2017–2018 | Nantes | ||
2018–2019 | Fulham | ||
2019 | Roma | ||
2019–2021 | Sampdoria | ||
2021–2022 | Watford | ||
2023–2024 | Cagliari | ||
|
Claudio Ranieri, italijanski nogometaš in trener, * 20. oktober 1951, Rim.
Igralska kariera
[uredi | uredi kodo]Ranieri se je s profesionalnim igranjem nogometa začel ukvarjati leta 1973, ko je podpisal za Romo. V prvih dveh sezonah v Romi je skupaj odigral le šest tekem, vmes pa je bil nekaj časa tudi posojen. Večino svoje igralske kariere je Ranieri preživel pri Catanzaru (1974-1982), Cataniji (1982-1984) in Palermu (1984-1986). V svoji igralski karieri je kar štirikrat napredoval iz nižje v višjo ligo - to mu je dvakrat uspelo s Catanzarom, po enkrat pa s Palermom in Catanijo.
Trenerska kariera
[uredi | uredi kodo]Trenersko kariero je začel leta 1987 pri amaterski ekipi iz Kampanije, svoj prvi trenerski vrhunec pa je nato dosegel kot trener Cagliarija (1988-1991) s katerim je v dveh sezonah iz Serie C1 napredoval v Serie A. Med letoma 1991 in 1993 je vodil nogometaše Napolija, od leta 1993 in 1997 pa je bil glavni trener Fiorentine s katero je že v prvi sezoni napredoval iz Serie B, nato pa v letu 1996 osvojil italijanski pokal in italijanski superpokal. Med letoma 1997 in 1999 je treniral nogometaše Valencie in postavil temelje za klubske uspehe, ki so sledili v začetku 21. stoletja. Leta 1999 je za kratek čas postal tudi trener Atlética iz Madrida, vendar je klub, ki se je ubadal s finančnimi težavami, kmalu zapustil. Med letoma 2000 in 2004 je bil dokaj uspešen strateg londonskega Chelseaja, ki ga je moral zapustiti po prihodu Joseja Mourinha. V sezoni 2004/2005 se je za krajše, vendar neuspešno obdobje vrnil v Valencio, ob koncu sezone 2006/2007 pa je po dolgem času spet prevzel enega izmed italijanskih klubov - Parmo je uspel rešiti pred izpadom v Serie B. Za ta podvig je bil poleti 2007 nagrajen z delovnim mestom pri največjem italijanskem nogometnem klubu Juventusu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ transfermarkt.com — 2000.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Claudio Ranieri na spletišču FootballDatabase.eu (angleščina)
- Claudio Ranieri na spletišču Fussballdaten.de (nemščina)
- Claudio Ranieri na spletišču Soccerbase.com (trener) (angleščina)
- Claudio Ranieri na spletišču Transfermarkt (angleščina)
- Claudio Ranieri na spletišču Transfermarkt (trener) (angleščina)
- Claudio Ranieri na spletišču WorldFootball.net (angleščina)
- Rojeni leta 1951
- Živeči ljudje
- Italijanski nogometaši
- Nogometaši A.S. Rome
- Nogometaši U.S. Catanzara 1929
- Nogometaši Catanie
- Nogometaši Palerma
- Italijanski nogometni trenerji
- Trenerji Cagliarija
- Trenerji Napolija
- Trenerji Fiorentine
- Trenerji Valencie
- Trenerji Atlético de Madrida
- Trenerji Chelseaja
- Trenerji Parme
- Trenerji Juventusa
- Trenerji A.S. Rome
- Trenerji Internazionala
- Trenerji AS Monaca
- Selektorji grške nogometne reprezentance
- Trenerji Leicester Citya F.C.
- Trenerji FC Nantesa
- Trenerji Fulhama
- Trenerji Sampdorie
- Trenerji Watforda