Cerkev sv. Lovrenca, Sveti Lovrenc
| Cerkev sv. Lovrenca | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Lovrenca Geografski položaj v Sloveniji | |
| 46°14′10″N 15°6′32″E / 46.23611°N 15.10889°E | |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Lovrenc |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Zgrajena | 1247 (prva omemba) |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Lastnosti | |
| Dolžina ladje | 14 m |
| Širina ladje | 8 m |
| Uprava | |
| Župnija | sv. Pavel - Prebold |
| Škofija | Celje |
| Metropolija | Maribor |
Cerkev sv. Lovrenca | |
| Lega | Sveti Lovrenc Občina Prebold |
| RKD št. | 3220 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 7. januar 1999 |
Cerkev sv. Lovrenca je cerkev v Svetem Lovrencu (naselju v Občini Prebold), posvečena svetemu Lovrencu. Spada v upravo župnije sveti Pavel, Prebold in jo vodi vsakokratni duhovnik.
Nastanek
[uredi | uredi kodo]Zgrajena je bila v času romanike in je posvečena svetemu Lovrencu. Velikost ladje je 14×8 metrov in je vse do današnjih dni ostala enaka. Prezbiterij so ji prizidali v 16 stoletju. Leta 1631 je cerkev imela štiri oltarje in sicer: glavni-svetega Lovrenca, stranski: oltar svetega Mihaela, brezmadežne Matere božje in oltar svetega Sebastijana. Oltar je bil tudi pri vhodu v cerkev, zaradi njegovega slabega stanja pa so ga umaknili.
Grobovi
[uredi | uredi kodo]V cerkveni grobnici sta pokopana D. Mihael Moffrin, ki je bil graščak iz Šešč ter D. Joannes Gratler, ki je bil plemič v Svetem Lovrencu.
Posebnosti
[uredi | uredi kodo]
Leta 1971 so po odstranitvi ometa na zunanji strani zidu, na spodnjih plasteh odkrili poslikave. Notranjost in zunanjost so fotografirali. Na južni strani je v sredini na slikah dobro vidno poznogotsko okno iz 16 stoletja; drugo zazidano okno (kamenje in opeka) je vrjetno na vzhodni strani prezbiterija. N severozahodnem vogalu je vidna rimska kamnita plošča z reliefom, ki je velika 120x50 centimetrov. Obe okni sta sedaj skriti pod ometom. Sedaj je vidna le še rimska kamnita glava na jugozahodnem delu v velikosti 30x30 centimetrov. Takratno ugotovljeno stanje hrani zavod za naravno in kulturno dediščino Slovenije.
Zgodovinski predmeti
[uredi | uredi kodo]Cerkev hrani naslednjo zapuščino:
- v zakristiji hranijo dva misala (mašni knjigi) iz let 1702 in 1705
- relikvarij iz druge polovice 18. stoletja
- nauček-luč z zvončkom za sprevod in obhajilo umirajočih
- v zvoniku je križ za bandero, verjetno iz 18. stoletja
- na podstrešju je pogrebni križ, star najmanj 200 let
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3220«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.