Sveti Boštjan: Razlika med redakcijama
| Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
== Življenje == |
== Življenje == |
||
Po legendi je bil Boštjan [[stotnik]] garde cesarja [[Karin (cesar)|Karina]] in javni kristjan. Po cesarjevi smrti je prišel na oblast nasilni cesar [[Dioklecijan]], ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna vdova Irena, ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v [[Circus Maximus|cirkusu]] ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v ''[[Cloaca Maxima| |
Po legendi je bil Boštjan [[stotnik]] garde cesarja [[Karin (cesar)|Karina]] in javni kristjan. Po cesarjevi smrti je prišel na oblast nasilni cesar [[Dioklecijan]], ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna vdova Irena, ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v [[Circus Maximus|cirkusu]] ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v ''[[Cloaca Maxima|Cloaco Maximo]]'', mestni odtok v bližini reke [[Tibera|Tibere]]. Neka kristjanka z imenom Lucina je na skrivaj odpeljala Boštjanovo truplo, ki so ga pokopali ob [[Apijska cesta|Apijski cesti]]. Na tem mestu so kasneje zgradili [[Bazilika svetega Boštjana, Rim|baziliko]], ki spada med sedem zgodnjekrščanskih [[romar]]skih cerkva v Rimu. Dragocene [[Relikvija|relikvije]] tega mučenca so danes shranjene pod oltarjem prve stranske kapele, za Giorgettijevim kipom. Po svetniku se imenujejo tudi [[Katakombe svetega Boštjana|katakombe]] v Rimu, v katere je vstop poleg bazilike svetega Boštjana. |
||
== Zavetnik == |
== Zavetnik == |
||
Redakcija: 16:44, 26. julij 2010
Sveti Boštjan | |
|---|---|
 | |
| mučenec | |
| Rojstvo | 256 Milano ali Narbonne |
| Smrt | 20. januar 288 Rim |
| Čaščenje | Rimskokatoliška cerkev Pravoslavje Anglikanska cerkev Protestantizem |
| God | 20. januar (zahodno krščanstvo) 24. oktober ali 18. december |
| Atributi | privezan na drevo ali steber, preboden s puščicami, včasih tudi s palmo |
| Zavetnik | umirajočih, trgovcev z železom, lončarjev, kositrarjev, vrtnarjev, strojarjev, vojakov, vojnih invalidov, vodnjakov, proti kugi, proti bolezni živine |
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastijan, rimski vojak in krščanski mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Življenje
Po legendi je bil Boštjan stotnik garde cesarja Karina in javni kristjan. Po cesarjevi smrti je prišel na oblast nasilni cesar Dioklecijan, ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna vdova Irena, ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v cirkusu ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v Cloaco Maximo, mestni odtok v bližini reke Tibere. Neka kristjanka z imenom Lucina je na skrivaj odpeljala Boštjanovo truplo, ki so ga pokopali ob Apijski cesti. Na tem mestu so kasneje zgradili baziliko, ki spada med sedem zgodnjekrščanskih romarskih cerkva v Rimu. Dragocene relikvije tega mučenca so danes shranjene pod oltarjem prve stranske kapele, za Giorgettijevim kipom. Po svetniku se imenujejo tudi katakombe v Rimu, v katere je vstop poleg bazilike svetega Boštjana.
Zavetnik
Sveti Boštjan spada med najbolj češčene svetnike. Je zavetnik (patron) proti kugi, njegovi priprošnji se pripisuje hitro prenehanje te bolezni v Rimu leta 680. Boštjan je patron umirajočih, železarjev, lončarjev, vrtnarjev, strojarjev, policistov, zaščitnih društev, vojakov, vojnih invalidov in vodnjakov.
Ikonografija
Legenda svetega Boštjan se je razvila v 5. stoletju, ko je leta 680 v Rimu prenehala epidemija kuge. Okoli Boštjanovega praznika poznamo mnogo običaje, tako na primer romanja in razdeljevanje Boštjanovih kruhov. Ker je Boštjan od nekdaj spadal med ljudske svetnike, so ga opevali tudi v ljudskih pesmih.
Upodobitve
Tipična upodobitev sv. Boštjana predstavlja kot vojaka, pogosto oboroženega z ščitom in mečem. Na slikah je Boštjan prikazan kot mlad, pogosto izrazito lep moški, privezan je k drevesu in/ali preboden s puščicami. V stolnici starodavnega kastiljskega mesta Palencia je El Grecova slika, ki ga prikazuje golega, s puščico v srcu. Na barvnem oknu strasbourške stolnice je prikazan kot vojak. Mladostno Rafaelovo delo v galeriji v Bergamu pa prikazuje Boštjana popolnoma oblečenega, s puščico v desni roki.
Godovni dan
- Katoliški: 20. januar
- Evangeličanski: 20. januar
- Pravoslavni: 24. oktober ali 18. december
Viri
- Schauber, Vera, Schindler, Michael: Svetniki in godovni zavetniki, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1995 (COBISS)
Glej tudi
Zunanje povezave
