[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Sveti Boštjan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
 
(9 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox Saint
{{Infobox Saint
|name=Sveti Boštjan
|name=Sveti Boštjan
|birth_date=[[256]]
|birth_date=<!-- WD -->
|death_date= [[20. januar]] [[288]]
|death_date= <!-- WD -->
|feast_day=[[20. januar]] ([[zahodno krščanstvo]])<br>
|feast_day=[[20. januar]] ([[zahodno krščanstvo]])<br>
[[24. oktober]]<br> ali [[18. december]]
[[24. oktober]]<br> ali [[18. december]]
|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavje]]<br>[[Anglikanska cerkev]]<br>[[Protestantizem]]
|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavje]]<br>[[Anglikanska cerkev]]<br>[[Protestantizem]]
|image=St Sebastian 3 Mantegna.jpg
|image=<!-- WD -->
|caption=Sveti Boštjan
|imagesize=200px
|birth_place=<!-- WD -->
|caption=Sveti Boštjan, slikar [[Mantegna]], okoli [[1506]]
|death_place=<!-- WD -->
|birth_place=[[Milano]] ali [[Narbonne]]
|death_place=[[Rim]]
|titles=mučenec
|titles=mučenec
|attributes=privezan na [[drevo]] ali [[steber]], preboden s [[puščica]]mi, včasih tudi s [[Palma|palmo]]
|attributes=privezan na [[drevo]] ali [[steber]], preboden s [[puščica (izstrelek)|puščicami]], včasih tudi s [[Palma|palmo]]
|patronage=umirajočih, [[Trgovina|trgovcev]] z [[železo]]m, [[lončar]]jev, [[Kositer|kositrarjev]], [[vrtnar]]jev, [[strojar]]jev, [[vojak]]ov, [[Vojni invalid|vojnih invalidov]], [[vodnjak]]ov, proti [[Kuga|kugi]], proti bolezni [[Živina|živine]]
|patronage=umirajočih, [[Trgovina|trgovcev]] z [[železo]]m, [[lončar]]jev, [[Kositer|kositrarjev]], [[vrtnar]]jev, [[strojar]]jev, [[vojak]]ov, [[Vojni invalid|vojnih invalidov]], kopalcev [[vodnjak]]ov, proti [[Kuga|kugi]], proti bolezni [[Živina|živine]]
|major_shrine
|major_shrine
|suppressed_date=
|suppressed_date=
Vrstica 23: Vrstica 22:
== Življenje ==
== Življenje ==


Po legendi je bil Boštjan [[stotnik]] garde cesarja [[Karin (cesar)|Karina]] in javni kristjan. Po smrti cesarja
Po legendi je bil Boštjan [[stotnik]] garde cesarja [[Karin (cesar)|Karina]] in javni kristjan. Po cesarjevi smrti je prišel na oblast nasilni cesar [[Dioklecijan]], ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna [[Irena Rimska|vdova Irena]], ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v [[Circus Maximus|cirkusu]] ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v ''[[Cloaca Maxima|Cloaco Maximo]]'', mestni odtok v bližini reke [[Tibera|Tibere]]. Neka kristjanka z imenom Lucina je na skrivaj odpeljala Boštjanovo truplo, ki so ga pokopali ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]]. Na tem mestu so kasneje zgradili [[Bazilika svetega Boštjana, Rim|baziliko]], ki spada med sedem zgodnjekrščanskih [[romar]]skih cerkva v Rimu. Dragocene [[Relikvija|relikvije]] tega mučenca so danes shranjene pod oltarjem prve stranske kapele, za [[Antonio Giorgetti|Giorgettijevim]] kipom. Po svetniku se imenujejo tudi [[Katakombe svetega Boštjana|katakombe]] v Rimu, v katere je vstop poleg bazilike svetega Boštjana.
[[Numerijan Karin|Numerijana Karina]] je prišel na oblast nasilni cesar [[Dioklecijan]], ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna [[Sveta Irena Rimska - vdova|vdova Irena]], ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v [[Circus Maximus|cirkusu]] ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v ''[[Cloaca Maxima|Cloaco Maximo]]'', mestni komunalni odtok v bližini reke [[Tibera|Tibere]]. Neka kristjanka z imenom Lucina je na skrivaj odpeljala Boštjanovo truplo, ki so ga pokopali ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]]. Na tem mestu so kasneje zgradili [[Bazilika svetega Boštjana, Rim|baziliko]], ki spada med sedem zgodnjekrščanskih [[romar]]skih cerkva v Rimu. Dragocene [[Relikvija|relikvije]] tega mučenca so danes shranjene pod oltarjem prve stranske kapele, za [[Antonio Giorgetti|Giorgettijevim]] kipom. Po svetniku se imenujejo tudi [[Katakombe svetega Boštjana|katakombe]] v Rimu, v katere je vstop poleg bazilike svetega Boštjana.


== Zavetnik ==
== Zavetnik ==


Sveti Boštjan spada med najbolj češčene [[svetnik]]e. Je zavetnik (patron) proti [[Kuga|kugi]], njegovi priprošnji se pripisuje hitro prenehanje te bolezni v Rimu leta [[680]]. Boštjan je patron umirajočih, [[železar]]jev, [[lončar]]jev, [[vrtnar]]jev, [[strojar]]jev, [[policist]]ov, zaščitnih društev, [[vojak]]ov, vojnih invalidov in kopalcev [[vodnjak]]ov.
Sveti Boštjan spada med najbolj čaščene [[svetnik]]e. Je zavetnik (patron) proti [[Kuga|kugi]], njegovi priprošnji se pripisuje hitro prenehanje te bolezni v Rimu leta [[680]]. Boštjan je zavetnik umirajočih, [[železar]]jev, [[lončar]]jev, [[vrtnar]]jev, [[strojar]]jev, [[policist]]ov, zaščitnih društev, [[vojak]]ov, vojnih invalidov in kopalcev [[vodnjak]]ov.


== Ikonografija ==
== Ikonografija ==
Vrstica 35: Vrstica 35:
== Upodobitve ==
== Upodobitve ==


Tipična upodobitev sv. Boštjana predstavlja kot vojaka, pogosto oboroženega z [[ščit]]om in [[meč]]em. Na slikah je Boštjan prikazan kot mlad, pogosto izrazito lep moški, privezan je k drevesu in/ali preboden s puščicami. V stolnici starodavnega [[Kastilja|kastiljskega]] mesta [[Palencia]] je [[El Greco|El Grecova]] slika, ki ga prikazuje golega, s puščico v srcu. Na barvnem oknu [[Strasbourg|strasbourške]] stolnice je prikazan kot vojak. Mladostno [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] delo v galeriji v [[Bergamo|Bergamu]] pa prikazuje Boštjana popolnoma oblečenega, s puščico v desni roki.
Tipična upodobitev sv. Boštjana predstavlja kot vojaka, pogosto oboroženega s [[ščit]]om in [[meč]]em. Na slikah je Boštjan prikazan kot mlad, pogosto izrazito lep moški, privezan je k drevesu in/ali preboden s puščicami. V stolnici starodavnega [[Kastilja|kastiljskega]] mesta [[Palencia]] je [[El Greco]]va slika, ki ga prikazuje golega, s puščico v srcu. Na barvnem oknu [[Strasbourg|strasbourške]] stolnice je prikazan kot vojak. Mladostno [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] delo v galeriji v [[Bergamo|Bergamu]] pa prikazuje Boštjana popolnoma oblečenega, s puščico v desni roki.


== Godovni dan ==
== Godovni dan ==
Vrstica 57: Vrstica 57:
{{katzbirke|Saint Sebastian}}
{{katzbirke|Saint Sebastian}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 3. stoletju n. št.|Boštjan, svetnik]]

[[Kategorija:Umrli v 3. stoletju n. št.|Boštjan, svetnik]]
[[Kategorija:Svetniki|Boštjan]]
{{DEFAULTSORT:Boštjan}}
[[Kategorija:Rimski svetniki|Boštjan]]

Trenutna redakcija s časom 20:37, 28. februar 2021

Sveti Boštjan
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan
mučenec
Rojstvocca. 255
Narbonne
Smrt20. januar 287
Rim
ČaščenjeRimskokatoliška cerkev
Pravoslavje
Anglikanska cerkev
Protestantizem
God20. januar (zahodno krščanstvo)
24. oktober
ali 18. december
Atributiprivezan na drevo ali steber, preboden s puščicami, včasih tudi s palmo
Zavetnikumirajočih, trgovcev z železom, lončarjev, kositrarjev, vrtnarjev, strojarjev, vojakov, vojnih invalidov, kopalcev vodnjakov, proti kugi, proti bolezni živine

Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Po legendi je bil Boštjan stotnik garde cesarja Karina in javni kristjan. Po smrti cesarja Numerijana Karina je prišel na oblast nasilni cesar Dioklecijan, ki ga je, ko je izvedel za njegovo krščansko vero, obsodil na smrt. Ukazal je, naj ga privežejo h kolu ter naj ga strelci usmrtijo s puščicami. Misleč, da je mrtev, so ga pustili ležati. Rešila ga je pobožna vdova Irena, ki ga je hotela pokopati, ko pa je videla, da je živ, ga je negovala, da je ozdravel. Po okrevanju se je vrnil k Dioklecijanu in se ponovno izpovedal za kristjana. Dioklecijan je zaradi tega ukazal, da ga v cirkusu ubijejo s kiji, njegovo truplo pa se naj vrže v Cloaco Maximo, mestni komunalni odtok v bližini reke Tibere. Neka kristjanka z imenom Lucina je na skrivaj odpeljala Boštjanovo truplo, ki so ga pokopali ob Apijevi cesti. Na tem mestu so kasneje zgradili baziliko, ki spada med sedem zgodnjekrščanskih romarskih cerkva v Rimu. Dragocene relikvije tega mučenca so danes shranjene pod oltarjem prve stranske kapele, za Giorgettijevim kipom. Po svetniku se imenujejo tudi katakombe v Rimu, v katere je vstop poleg bazilike svetega Boštjana.

Zavetnik

[uredi | uredi kodo]

Sveti Boštjan spada med najbolj čaščene svetnike. Je zavetnik (patron) proti kugi, njegovi priprošnji se pripisuje hitro prenehanje te bolezni v Rimu leta 680. Boštjan je zavetnik umirajočih, železarjev, lončarjev, vrtnarjev, strojarjev, policistov, zaščitnih društev, vojakov, vojnih invalidov in kopalcev vodnjakov.

Ikonografija

[uredi | uredi kodo]

Legenda svetega Boštjana se je razvila v 5. stoletju, ko je leta 680 v Rimu prenehala epidemija kuge. Okoli Boštjanovega praznika poznamo mnogo običaje, tako na primer romanja in razdeljevanje Boštjanovih kruhov. Ker je Boštjan od nekdaj spadal med ljudske svetnike, so ga opevali tudi v ljudskih pesmih.

Upodobitve

[uredi | uredi kodo]

Tipična upodobitev sv. Boštjana predstavlja kot vojaka, pogosto oboroženega s ščitom in mečem. Na slikah je Boštjan prikazan kot mlad, pogosto izrazito lep moški, privezan je k drevesu in/ali preboden s puščicami. V stolnici starodavnega kastiljskega mesta Palencia je El Grecova slika, ki ga prikazuje golega, s puščico v srcu. Na barvnem oknu strasbourške stolnice je prikazan kot vojak. Mladostno Rafaelovo delo v galeriji v Bergamu pa prikazuje Boštjana popolnoma oblečenega, s puščico v desni roki.

Godovni dan

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]