Pomirjevalo
Pomirjevalo ali sedativ je zdravilo, ki zavira osrednje živčevje ter tako pomaga pri duševni napetosti in pomirja motoriko.
Vrste pomirjeval
- antidepresivi
- barbiturati
- benzodiazepini
- klasični antipsihotiki (nevroleptiki):
- atipični antipsihotiki:
- rastlinski pripravki:
- pripravki iz špajke
- drugi:
Terapevtska uporaba
Zdravniki predpišejo pomirjevala bolnikom, ki trpijo za tesnobo (anksioznostjo) ali za blaženje močnih bolečin. Pomirjevala sicer ne odpravljajo bolečine, marveč spremenijo dojemanje le-te. Često se dajo kot premedikacija bolnikom pred operacijo, da se le-ti umirijo in sprostijo.
Bolniki v intenzivni negi so običajno pod vplivom pomirjeval, razen kadar so nezavestni.
Zasvojljivost
Vsa pomirjevala lahko po daljšem jemanju izzovejo fiziološko in psihološko zasvojenost. Pri naenkratnem prenehanju se lahko pojavi odtegnitveni sindrom, ki se kaže kot nemirnost, nespečnost in tesnoba, v hujših primerih kot krči. V najhujšem primeru lahko odtegnitev povzroči celo smrt. Zatorej v takih primerih odtegnitev pomirjeval ne sme biti hipna, marveč se odmerek postopoma znižuje.
Zlorabe in preodmerjanje
Vsa pomirjevala morejo postati predmet zlorabe, vendar je največ težav z zlorabo barbituratov. Ljudje, ki so nasploh nesproščeni, nespečni in so pogosto pod stresom, velikokrat prehitro in prepogosto segajo po pomirjevalih, jih preodmerjajo ter lahko postanejo zasvojeni. Tudi odvisniki s heroinom često uporabljajo pomirjevala za dodatno ali nadomestno omamo. Smrt zaradi preodmerjanja barbituratov predstavlja okoli eno tretjino vseh smrti zaradi prevelikih odmerkov zdravil.
Pomirjevala in alkohol
Alkohol ima prav tako zaviralne učinke na osrednje živčevje, zato se ob sočasnem jemanju pomirjeval in uživanju alkohola centralni zaviralni učinek sešteva, kar lahko ima usodne posledice.