Ogled vira Kartlija

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Hasley‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected: .

Začetek blokiranja: 17:21, 18. december 2022
Pretek blokiranja: 17:21, 18. december 2025

Vaš trenutni IP-naslov je 62.210.136.28. Blokirani razpon je 62.210.0.0/16.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infobox settlement
| name                    = Kartlija
| native_name             = ქართლი
| other_name              = 
| settlement_type         = Zgodovinska regija 
| image_skyline           = 
| imagesize               = 
| image_alt               = 
| image_caption           = 
| image_map               = Part of Historical Kartli (Inner, Lower and Upper) in modern international borders of Georgia.svg
| mapsize                 = 
| map_alt                 = 
| map_caption             = Zgodovinska Kartlija na zemljevigu Gruzije
| image_map1              = 
| mapsize1                = 
| map_alt1                = 
| map_caption1            = 
| coordinates             = 
| coordinates_footnotes   =
| subdivision_type        = [[Seznam suverenih držav|Država]] 
| subdivision_name        = {{GEO}}
| subdivision_type1       = Okraji (mhare)
| subdivision_name1       = Notranja Kartlija<br/>Spodnja Kartlija<br/>Samche-Džavahetija
| seat                    = [[Tbilisi]]
| seat_type               = Glavno mesto
| leader_party            = 
| leader_title            = 
| leader_name             = 
| area_total_km2          = 21.333
| population_total        = 
| population_as_of        =
| population_density_km2  = auto
| parts_type              = Okrožja
| parts_style             = para
| parts                   = 
| p1                      = 
| iso_code                =  
}}

'''Kartlija''' ([[Gruzinščina|gruzinsko]] ქართლი, ''Kartli'') je zgodovinska regija v osrednji [[Gruzija|Gruziji]], skozi katero teče reka [[Kura (reka)|Mtkvari (Kura)]]. V njej se nahaja glavno mesto Gruzije, [[Tbilisi]]. Klasični avtorji so regijo poznali kot Iberijo. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je igrala ključno vlogo v etnični in politični konsolidaciji [[Gruzinci|Gruzincev]]. Njene meje niso bile strogo določene in so se v zgodovini močno spreminjale. Po razdelitvi [[Kraljevina Gruzija|Kraljevine Gruzije]] v 15. stoletju je Kartlija postala ločeno kraljestvo s prestolnico v Tbilisiju. Zgodovinsko ozemlje Kartlije je trenutno razdeljeno med več upravnih regij Gruzije.

Gruzince, ki živijo v zgodovinski regiji Kartliji, imenujejo ''Kartleli'' (ქართლელი) in tvorijo eno največjih geografskih podskupin gruzinskega ljudstva.  Večina Kartlelov je [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodnih pravoslavnih kristjanov]], ki se držijo nacionalne Gruzinske pravoslavne cerkve in govorijo narečje, ki je osnova sodobnega gruzinskega knjižnega jezika.

==Ime==
Toponim Kartlija se je v pisnih dokumentih prvič pojavil  v 5. stoletju v ''Mučeništvu svete kraljice Šušanik'', najzgodnejšem  ohranjenem delu gruzijske književnosti. Po srednjeveških gruzijskih kronikah je Kartlija dobila ime po Kartlosu, mitskem gruzijskem etnarhu, ki je zgradil mesto na Mtkvariju, verjetno na mestu kasnejšega Armazija. Ime se je posplošilo na državo, ki ji je vladal Kartlos in njegovi potomci.<ref>Rapp (2003), str. 427.</ref> Zdi se, da je bil Kartlos srednjeveška iznajdba, mnenje, da je ustanovitelj Kartlije, pa ni prepričljivo. Za srednjeveške letopisce je značilno, da so imenom dodajali pripono  ''–ος'' (''-os''), da bi dali poročilu pridih [[Antika|antike]].<ref>Rapp (2003), str. 136.</ref>

Izraz zagotovo izvira iz protokartvelskega korena ''*kart-'', ki ga sodobni jezikoslovci štejejo za starodavno notranjekartvelsko tvorbo.<ref>Klimov, Georgy (1998). [https://books.google.si/books?id=3B1ryOyFPFkC&redir_esc=y ''Etymological Dictionary of the Kartvelian Languages'']. Berilin: Walter de Gruyter. str. 213. ISBN 9783110156584. Pridobljeno 7. junija 2015.</ref><ref>Fähnrich, Heinz (2007). [https://books.google.si/books?id=zEqJ3ruX9j8C&pg=PP1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Kartwelisches Etymologisches Wörterbuch'']. BRILL. str. 458. ISBN 9789004161092. Pridobljeno 7. junija 2015.</ref>

Profesor Giorgi Melikišvili je toponim Kartli povezoval z besedo ''karta''  (ქართა) iz gruzinščini sestrske mingrelščine in nekaj zahodnih gruzijskih narečij. Beseda ''karta''  pomeni obor za živino ali zaprt prostor. Koren ''kar'' se pojavlja v številnih krajevnih imenih  po vsej [[Gruzija|Gruziji]] in po mnenju Melikišvilija kaže pomensko podobnost z indoevropskim prototipom, na primer z [[Germanski jeziki|germanskim]] ''gardaz'' (ograda, vrt), [[Litovščina|litovskim]] ''gardas'' (ograda, prepreka, obor), [[Slovanski jeziki|staroslovanskim]] ''grad'' (vrt, tudi mesto) in [[Hetitščina|hetitskim]] ''gurtas'' (trdnjava).<ref>Khintibidze (1998), str. 90-97.</ref> Vzporednice so bile iskane tudi s [[Halibi]] in [[Korduena|Kardueno]] iz klasičnih virov.<ref>Khintibidze (1998), str. 103.</ref>

==Zgodnja zgodovina==
Nastanek Kartlije in Kartvelov  (ქართველი)  je slabo dokumentiran. V tem procesu sta imela odločilno vlogo  Infiltracija več starodavnih, predvsem [[Anatolija|anatolskih]], plemen na ozemlje današnje Gruzije in njihovo zlitje z domorodnim prebivalstvom. Proces se morda odraža v zgodbi o Arijanu-Kartliju, pollegendarnem kraju staroselskega gruzijskega habitata v zgodnjesrednjeveški kroniki ''Spreobrnitev Kartlija''.<ref>Giorgi L. Kavtaradze. [https://web.archive.org/web/20030904142455/http://www.geocities.com/komblege/thracian.htm ''The Interrelationship between the Transcaucasian and Anatolian Populations by the Data of the Greek and Latin Literary Sources''.] The Thracian World at the Crossroads of Civilisations. Reports and Summaries. The 7th International Congress of Thracology.  P. Roman (ur.). Bucharest: the Romanian Institute of Thracology, 1996.</ref>

V 3. stoletju pr. n. št. sta Kartlija in njegova prvotna prestolnica Mcheta, v 5. stoletju jo je nasledil [[Tbilisi]], tvorila jedro, okoli katerega se je razvilo starodavno gruzijsko kraljestvo, ki ga je grško-rimski svet poznal kot Iberija. Vloga Kartlije kot osrednje etnične in politične enote, ki bi bila osnova za poznejšo združitev Gruzije, se je še okrepila zaradi njegovega pokristjanjevanja v začetku 4. stoletja. V Kartliji, ki je bila na stičišču [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] in [[iran]]skih vplivov, se je razvila živahna krščanska kultura, k čemur je pripomoglo dejstvo, da je bil edino kartvelsko območje z lastnim pisnim jezikom. Z utrditvijo [[Arabci|arabske]] oblasti v Tbilisiju v 8. stoletju se je politično središče Kartlije premaknilo na njegov jugozahod, vendar so gruzijski literati tistega časa dali nazivu Kartli širši pomen in z njim označevali vse tiste dežele srednjeveške Gruzije, ki so jih držali skupaj vera, kultura in jezik. V enem izmed najbolj citiranih odlomkov srednjeveške gruzijske književnosti pisatelj Giorgi Merčule iz 9. stoletja pravi: ''"In Kartlija je sestavljena iz tiste prostorne dežele, v kateri se bogoslužje in vse molitve izgovarjajo v gruzijskem jeziku. V grščini se izgovarja [samo] Kyrie eleison, ki v gruzijskem jeziku pomeni "Gospod, usmili se" ali "Gospod, bodi usmiljen do nas"''.<ref>Prevod Donalda Rayfielda v Rapp (2003), str. 437.</ref>

Po združitvi različnih gruzijskih političnih enot v gruzijsko kraljestvo v začetku 11. stoletja sta imeni "Kartli" in "Kartveli" postali osnova gruzijskega samoimenovanja Sakartvelo. Gruzijska zloženka sa-X-o (Sa-Kartvel-o) je standardna geografska konstrukcija, ki označuje "ozemlje, kjer prebiva X", v kateri je X etnonim.<ref>Rapp (2003), str. 420.</ref>

==Delitev v srednjem veku==
[[Slika:Clouet Georgie 1767.jpg|thumb|300px|Kartlija (Kardueli) v 18. stoletju; detajl z zemljevida  Jeana Cloueta, 1767]]

V srednjem veku je bila Kartlija tradicionalno razdeljena v tri glavne regije:
* Šida Kartli (შიდა ქართლი), se pravi Notranja Kartlija, s središčema v Mcheti in [[Upliscihe]]ju, ki je obsegala vso osrednjo Kartlijo severno in južno od reke [[Kura (reka)|Kure]] (Mtkvari) in zahodno od njenega pritoka [[Aragvi]]
* Kvemo Kartli (ქვემო ქართლი), se pravi Spodnja Kartlija, ki je obsegala ozemlje v spodnjem porečju Kure in južno od nje 
* Zemo Kartli (ზემო ქართლი), se pravi Gornja Kartlija, ki je obsegala ozemlje v gornjem porečju Kure in južno od nje in zahodno od Spodnje Kartlije.

Večina tega ozemlja spada v sedanji gruzijski okraj [[Notranja Kartlija]] (Šida Kartli) z glavnim mestom [[Gori]] in [[Spodnja Kartlija]] (Kvemo Kartli) z glavnim mestom [[Rustavi]]. Nekaj ozemlja je tudi v okrajih [[Samche-Džavahetija]] (Samche-Džavaheti) z glavnim mestom [[Ahalcihe]] in [[Mcheta-Mtianeti]] z glavnim mestom [[Mcheta]]. Velik del Zemo Kartlija je zdaj v [[Turčija|Turčiji]].<ref>Toumanoff (1963), str. 493-495.</ref>

==Kasnejša zgodovina==
Z razdrobitvijo Gruzijskega kraljestva v 15. stoletju je gruzijskim kraljem ostala samo Kartlija z glavnim mestom Tbilisi. Kralji Kartlije se niso odrekli naslovom vsegruzijskih monarhov in trdili, da so njihovi zakoniti nasledniki. Evropejci so zato kraljestvo poznali kot "Prava Gruzija", kasneje tudi kot Kartalinija (iz ruskega Карталиния, Kartalinija). V [[Perzijščina|perzijskem]] jeziku se je za Kartlijo v ožjem pomenu običajno uporabljalo ime Gorjestan (Gruzija).<ref name=ref11>Sanikidze, George (2011). [https://iranicaonline.org/articles/kartli "Kartli"]. V  Encyclopædia Iranica, vol. XV, fasc. 6, str. 628-629. Online. Pridobljeno 19. februarja 2012.</ref>

Kraljestvo Kartlija je bilo prizorišče osmansko-safavidskih vojn, konfliktov med sosednjimi gruzijskimi in kavkaškimi vladarji in v 18. stoletju tudi lastnih državljanskih vojn. Od leta 1550, natančneje po letu 1614, do gruzijski vladarji odobravali "politiko kompromisov" s perzijskimi oblastniki. To je pomenilo, da je Perzija dovolila Kartliji obdržati precejšnjo avtonomijo in gruzijski dinastiji [[Bagratidi|Bagratidov]] obdržati kraljevi prestol, če sprejmejo [[islam]] in ostanejo podrejeni perzijskemu šahu. V gruzijskih dokumentih so gruzijski vladarji še naprej veljali za kralje, medtem ko so jih perzijski uradni dokumenti omenjali kot [[Vali (naslov)|valije]] (podkralje) Gorjestana, kar je poudarjalo njihovo podrejenost šahu. Številni člani aristokratske elite Kartlije so zasedali visoke položaje v perzijski vojski in administraciji, več plemkinj pa je vstopilo v šahov harem. Ta položaj se je spremenil leta 1745, ko je bil z dovoljenjem Nāder Šaha za kralja Kartlije po krščanskih običajih kronan [[Tejmuraz II.]]  Leta 1748 je Kartlija postala v bistvu neodvisna, vendar je bila še vedno opazna formalna stran perzijskega [[vazal]]stva.

Leta 1762 je bila Kartlija združena s sosednjim vzhodnim gruzijskim kraljestvom [[Kahetija|Kahetijo]] v enotno državo, ki se je leta 1783 postavila pod ruski protektorat. Novo kraljestvo je leta 1795 utrpelo uničujočo perzijsko invazijo, v kateri ga je perzijski Aga Mohamed šah Kadžar poskušal vrniti pod perzijsko oblast. Oslabljeno gruzijsko kraljestvo je leta 1801 priključilo Rusko cesarstvo.<ref name=ref11/> Nova ureditev je bila potrjena z [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim leta 1813 po [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804-1813)]].<ref name=ref11/>

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Geografija Gruzije]]
[[Kategorija:Zgodovinske regije]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Dane (uredi)
Predloga:GEO (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infobox settlement (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Naselje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Naselje/izpisgostote (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/izpispovršine (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/metric (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/pref (uredi)
Predloga:Koord (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:PAGENAMEBASE (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Talk other (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Wikidata/p18 (uredi)
Predloga:WikidataCoord (uredi)
Predloga:Wikidata image (uredi)
Predloga:Yesno (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Coordinates (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Math (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Sources (uredi)
Modul:Wikidata (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Wikidata/media (uredi)
Modul:WikidataCache/Q459875 (uredi)
Modul:WikidataCoord (uredi)
Modul:WikidataSelectors (uredi)

Vrnitev na Kartlija.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Kartlija«