Dev, Aleksander (1903–1967)

DEV, Aleksander (rojstno ime Aleksander Jožef Dev; Aleksander Saša Dev), arhitekt (r. 26. 3. 1903, Lukovica pri Domžalah; u. 13. 8. 1967, Maribor). Oče Oskar Dev, skladatelj, mati Antonija Dev, r. Vičič. Teta Mira Costaperaria Dev, sopranistka, koncertna pevka, tetin mož Josip Costaperaria, arhitekt.

1914–19 je obiskoval Državno gimnazijo Franca Jožefa v Kranju, 1919–22 pa gimnazijo v Mariboru. Arhitekturo je začel študirati 1922 na tehnični visoki šoli v Gradcu (Hochbauschule), aprila 1923 je to šolo pustil. V poletnem semestru 1923 je študiral na tehnični visoki šoli (Technische Hochschule) v Münchnu, 1923–27 pa na Tehniški visoki šoli v Ljubljani, kjer je 1927 diplomiral pri Jožetu Plečniku. V Beogradu je 1933 opravil izpit za pooblaščenega arhitekta. Kot nameščenec je delal 1927–28 pri gradbenem podjetju Friedriger & Czeike v Mariboru, 1928–30 pa pri stricu, arhitektu Josipu Costaperariji v Ljubljani. Nato je bil sodelavec pri pooblaščenem gradbenem inženirju Vladimirju Šlajmerju v Mariboru (1930–32). Kot samostojni arhitekt je delal 1933–41 v Mariboru. Od 1934 je bil član Ljubljanske inženirske zbornice, 1935 je bil izvoljen za člana nadzornega odbora. Delovnopolitični urad (Arbeitspolitisches Amt) ga je 1941–43 prisilno zadržal kot nameščenca pri Upravi gradnje Gradišča, tj. Hutterjevega bloka v Mariboru, 1943–45 pa je bil nameščenec pri gradbenem podjetju Teiml & Spitzy v Mariboru. 1945 je delal pod Komando mariborskega vojnega področja, zatem istega leta pri Okrožnem odboru osvobodilne fronte (OO OF) Maribor, 1946–47 v Okrožnem projektantskem biroju Maribor, predhodniku Projekta Maribor, 1947 pa v Industrijskem gradbenem podjetju Gradis. Bil je direktor mariborske podružnice Slovenija-projekta (1947–52), ki se je reorganizirala konec 1952 in se preimenovala v Projekt Maribor; v njej je bil direktor do upokojitve 1965.

Sodi med pionirje mariborske funkcionalistične arhitekture. Njegov opus obsega zlasti stanovanjske, poslovne in počitniške stavbe, v manjši meri nagrobnike, oblikovanje notranje opreme in pohištva. Posvečal se je tipografiji in oblikoval napise, cenike, naslove, oglase, izdeloval je načrte za stroje in naprave. V njegovi arhitekturi odmeva sočasno arhitekturno dogajanje v Srednji Evropi, pa tudi stanovanjska gradnja 19. stoletja in Plečnikova dela. Za njegova dela so značilne izčiščene površine, kubusne zasnove z ravno streho, poudarjanje talnega zidca z uporabo kamnitih oz. keramičnih plošč, simetrične fasade z rizalitom v osi ali asimetrične s težiščem na enem od vogalov, funkcionalistični pravokotni okenski okvirji, ki jim mestoma kontrastirajo polkrožne odprtine, smotrna razporeditev prostorov in celostna obravnava stavbe, saj je večkrat izdelal načrte tudi za notranjo opremo in pohištvo. Med študijem pri Plečniku je izdelal načrt za univerzitetno knjižnico, po vsej verjetnosti mišljeno za neizvedeni univerzitetni kampus v Tivoliju, ki je bil pozneje izhodišče Plečnikovega načrta za NUK. Z arhitektom Jaroslavom Černigojem je sodeloval pri treh vidnejših projektih, ki predstavljajo vrhunce funkcionalizma v Mariboru, bil je glavni projektant pri prvem in tretjem: Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev (1930–31), ki je prvi poskus uvedbe funkcionalizma v Mariboru, Hranilnici Dravske banovine (1931–32, glavni projektant Černigoj) in Hutterjevem bloku (1940–41), prvem stanovanjskem bloku v Mariboru. V zavarovalnem zavodu odmevajo Plečnikova Zacherlova hiša in sočasna srednjeevropska arhitektura. Zaobljeni vogal predstavlja težišče pročelja, v katerega vnašajo plastičnost vratne in okenske odprtine ter balkoni, skoncentrirani v njegovi osi, dinamičnost dopolnjujeta tanki liniji zidca v pritličju in napušča, ki v napeti krivulji obtekata obcestni fasadi. Hutterjev blok, ki je sinteza prvonagrajenih načrtov obeh arhitektov, ki sta na natečaju sodelovala vsak s svojim načrtom, se naslanja na srednjeevropsko stanovanjsko arhitekturo 19. stoletja in dunajsko socialno stanovanjsko gradnjo iz obdobja med obema vojnama (t. i. Rdeči Dunaj). Kare na območju Gradišča zavzemajo štirje večnadstropni trakti, od katerih sta severni in južni višja za nadstropje. Iz gladke fasade, ki bi morala biti obložena s ploščami travertina, izstopajo s slopi podprti nadstreški vhodov in balkoni. Prostorna stanovanja, sprva namenjena uradnikom in vodilnim nameščencem Hutterjeve tekstilne tovarne, imajo bivalne prostore, obrnjene na ulico, in pomožne na dvorišče. Zgleden primer funkcionalizma je tudi Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937–40), kjer je uspešno razrešil problematiko ozke parcele, ko jo je zasnoval kot vogalno stavbo z zaobljenim vogalom, poglobljenim pritličjem, konzolnim nadstropnim delom ter teraso s perforirano ograjo in lebdečim nadstreškom. Je avtor več družinskih hiš, ki so nastajale pod vplivom funkcionalizma, ponekod je ohranjal historistične elemente. Naredil je načrte za več počitniških hiš in planinskih koč na Pohorju, npr. Ribniško kočo, kjer je stavbo vpel v naravno okolje z uporabo kamna in preigraval motive iz tradicionalne arhitekture (npr. šivani rob, okenski okvirji). Pri počitniških hišah, kjer je prepletel sočasno udobje s tradicionalno alpsko arhitekturo, je večkrat uporabil kombinacijo kamnitega pritličja in lesenega nadstropja z moderno izpeljanko ganka.